Projekt »Hrana ni za tjavendan« je namenjen izobraževanju in iskanju rešitev o odgovornem ravnanju s hrano, zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Pomembno je razmišljati o okoljskih, družbenih in ekonomskih problemih povezanih z zavrženo hrano, spoznavati pravilne načine shranjevanja živilskih izdelkov, pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane ter spodbuditi praktično uporabo še neuporabljene hrane.
Udeleženci so v prvem delu poslušali predavanje mag. Saše Dragar Milanovič, glavne tržne inšpektorice iz Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Predstavila je svetovne potrebe po hrani, kako v Republiki Sloveniji ravnamo z viški hrane ter kakšna je ureditev doniranja hrane v Zakonu o kmetijstvu. Osredotočila se je na dosedanje izkušnje razdeljevanja hrane, predstavila je sklep Vlade o razdeljevanju viškov že pripravljene hrane iz kuhinj javnih zavodov humanitarnim organizacijam za socialno šibke skupine prebivalstva, podatke o odpadni hrani, ter predloge reševanja viške hrane ter kakšna je naloga družbe, za zmanjšanje viškov hrane. Po zaključku predavanja so udeleženci v razpravi izpostavili kako rešujejo viške hrane v posameznih ustanovah, in kaj lahko delajo, da ne bodo v kazenskem postopku.
V nadaljevanju je vodja projekta Hrana ni za tjavendan, Tina Hribar, predstavila novosti in aktivnosti pri tem projektu. Vrtci in prva triada OŠ, bodo s pomočjo lika gospe Kuhle in gospoda Polentnika izpolnjevali dnevnik. Med aktivnosti povezanih s hrano, bodo lahko na primer spoznavali delo kmetov, prodajalcev in kuhinjskega osebja, izdelovali in poslikavali predpasnike, pripravljali pogrinjke, spoznavali sezonske jedi iz šolskega vrta, merili zavržene hran … Podobne aktivnosti lahko izvajajo tudi v drugi in tretji triada, kjer bodo lahko ustvarili tudi šolski projektni kotiček, raziskovali od kod so prišla živila, ki so na krožniku, prepoznavali živila z zavezanimi očmi, odkrivali kam gre hrana, ki ostane na krožniku, spoznavali pravilno shranjevanje živil ali s pomočjo dnevnika merili zavrženo hrano na ustanovi. Srednješolci bodo raziskovali in pripravili raziskovalne naloge na temo: »Kako zmanjšati količino zavržene hrane na naši ustanovi?« ali pa pripravili video film z lastnim scenarijem, zgodbo in kostumografijo na temo zavržene hrane.
V drugem delu delavnice sta bila predstavljena primera dobre prakse iz Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica (Petra Venguš) in OŠ Zadobrova (Špela Mušič). Obe ustanovi sta lani sodelovali pri projektu Hrana ni za tjavendan in osvojili prvo mesto v svoji kategoriji. Predstavili sta, kako so se lotili projekta, kakšne cilje so si zadali na začetku, kako so vključevali otroke in učence ter tudi starše in do kakšnih ugotovitev so prišli ob koncu projekta.
Zaključni drugi del je bil namenjen delavnicam, kjer so vsi udeleženci z zavezanimi očmi ugotavljali koliko sestavin je bilo v posameznih vzorcih in odkrivali posamezne sestavine. Poizkušali so tri različne smutije, kjer so ugotavljali barvo in sestavine. V drugem delu delavnice pa so izdelovali semenske bombe iz gline, prsti ter semen, vermikompostiranje, ki se ga lahko uporabi v razredu in kasneje na prostem.
Predstavitve:
Navodila za izvajanje projekta - Tina Hribar, program Ekošola
Donacija hrane - mag. Saša Dragar Milovanovič, MKPG
Predstavitev primera dobre prakse Hrana ni za tjavendan
Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Petra Venguš
OŠ Zadobrova, Špela Mušič