Zaključil projekt Hrana ni za tjavendan je letos potekal prvič in je k sodelovanju privabil več kot 30 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije, vključenih v program Ekošola. Projektu so se šole in vrtci pridružili spomladi z namenom zmanjševanja količine zavržene hrane in ozaveščanju o učinkoviti porabi hrane. Skupaj z mentorji so sodelovale skupine mlajših otrok, osnovnošolcev in dijakov, ki so skupaj z mentorji uspeli zasnovati več ukrepov za odgovorno ravnanje s hrano, nekateri pa so celo že uspeli zmanjšati količine zavržene hrane.
Zmagovalci projekta Hrana ni za tjavendan so predstavili rezultate projekta Hrana ni za tjavendan, v okviru katerega je več kot 30 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov med majem in oktobrom merilo ter analiziralo količino in vrsto zavržene hrane. Na podlagi analize so sodelujoče ustanove izvedle več aktivnosti za zmanjšanje količine zavržene hrane in dvig ozaveščenosti o odgovornem ravnanju s hrano. Med vsemi sodelujočimi ustanovami je podpornik projekta Lidl Slovenija podelil posebne nagrade vrtcem, šolam in mentorjem, ki so dosegli najboljše rezultate.
Nagrajenci
mesto | ustanova |
mentorji |
VRTCI | ||
1. | Vrtec Ringaraja pri OŠ Dobrepolje |
Tina Čadež Dušica Hočevar Metka Laharnar Marija Žnidaršič |
2. | Vrtec Zala pri OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas | Mateja Alič Polona Oblak Urška Peternel Helena Oblak |
3. | Vrtec "Otona Župančiča" Slovenska Bistrica |
Rozika Španbauer Špes Anja Unterlehner Mojca Lorenčič |
OSNOVNE ŠOLE | ||
1. | OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj | Marija Arnuš Alenka Kosem Dragica Emeršič |
2. | OŠ Rodica | Bruno Šincek |
3. | OŠ Puconci | Melita Ficko Sapač |
SREDNJE ŠOLE | ||
1. | Biotehniška šola Maribor | Simon Gračner Helena Slivnjak Ramuta |
2. | Dijaški dom Ivana Cankarja | Stanislava Kanduč |
3. | ŠC Šentjur |
Magda Guček |
Z aktivnostmi zmanjšali količino zavržene hrane
Ustanove so na podlagi meritev izvajale različne ukrepe, s katerimi so zmanjšale količino zavržene hrane. Eden takšnih je ukrep Biotehniške šole Maribor, kjer se morajo dijaki pred športnim dnem prijaviti na malico. Na ta način so uspeli zmanjšati količino sendvičev, ki so ostajali, za več kot 80 odstotkov. Kar nekaj ustanov je uvedlo aktivnosti, s katerimi so otroke spodbudili, da poskusijo nove jedi, saj je težje prilagajanje novim okusom eden izmed ključnih razlogov za zavračanje in ostajanje hrane. Nekatere šole so zato začele izvajati degustacije jedi ali otroke povabile h kuhanju, kar je imelo za posledico večje spoštovanje jedi. Na več ustanovah so uvedli tudi načine izmenjevanja obrokov med učenci, v nekaj primerih z različnimi kotički s hrano, v enem pa tudi z dogovori o delitvi hrane med sošolci.
Veliko aktivnosti so udeleženi vrtci, šole in dijaški domovi izvedli tudi za namen ozaveščanja o odgovornem ravnanju s hrano. Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so tako ob naravoslovnem dnevu spoznali pridelavo hrane »od pridelovalca do potrošnika«, medtem ko so na OŠ Dobrepolje med devetošolci in v vrtcu Ringaraja izbrali ambasadorje odgovornega ravnanja s hrano, ki so pomagali pri ozaveščanju drugih skupin. Med ozaveščanjem so v sodelujočih šolah, vrtcih in dijaških domovih nastali tudi zgovorni izdelki, ki so predstavljeni na razstavi v Galeriji Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani.
PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA
Predstavitve ustanov:
Vrtec Ringarja pri OŠ Dobrepolje
OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Biotehniška šola